Iran se je odzval na Trumpove grožnje o "uničenju civilizacije"

Pakistanski predsednik vlade Šehbaz Šarif je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj podaljša rok za dva tedna, "da se omogoči, da diplomacija opravi svoje delo", navaja BBC.

Ob tem je Iran pozval tudi, naj odpre Hormuško ožino.

Kot je zapisal v objavi na omrežju X: "Diplomatska prizadevanja za mirno rešitev trenutne vojne na Bližnjem vzhodu napredujejo vztrajno, odločno in z veliko močjo, z možnostjo, da v bližnji prihodnosti privedejo do oprijemljivih rezultatov. Da bi diplomacija lahko opravila svoje delo, iskreno prosim predsednika Trumpa, naj rok podaljša za dva tedna. Pakistan v vsej iskrenosti prosi iranske brate, naj za enako obdobje dveh tednov odprejo Hormuško ožino kot gesto dobre volje."

Prav tako je pozval vse strani, naj povsod spoštujejo dvotedensko premirje, da bi diplomacija lahko končala vojno, še piše BBC.

Iranska poluradna tiskovna agencija Mehr poroča, da v zadnjih napadih na iranski otok Harg "ni bilo škode na ključni infrastrukturi", navaja BBC.

Trije pripadniki mirovne misije Združenih narodov v Libanonu (Unifil), ki so umrli marca v dveh ločenih incidentih, so bili verjetno ubiti v obstreljevanju izraelskih tankov in zaradi improvizirane eksplozivne naprave šiitskega gibanja Hezbolah, kažejo ugotovitve preiskave ZN, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Od relevantnih strani smo zahtevali, da nacionalni organi preiščejo in kazensko preganjajo te primere, da se storilce privede pred sodišče in se zagotovi kazenska odgovornost za zločine proti mirovnim silam," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric.

Tiskovna predstavnica iranske vlade Fatemeh Mohajerani je za uradno agencijo Islamske republike (IRNA) povedala, da so grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uničenju iranske civilizacije "znak nevednosti", ki ne bo prispeval k morebitnemu dialogu, navaja CNN.

"Ohranjanje miru in varnosti ljudi je najvišja prednostna naloga vlade, grožnje pa ne bodo omajale javnega miru," je Mohajerani dejala v torkovem intervjuju za IRNA.

"Vrata dialoga se odpirajo s spoštovanjem; ozka pot groženj, malenkostnosti in poniževanja ne vodi nikamor. Grožnja civilizaciji je predvsem znak nepoznavanja zgodovine naroda, ki je večkrat premagal krize in še naprej obstaja," je dodala.

Iranski tiskovni predstavnik za zunanje zadeve Esmaeil Baqaei pa je medtem sporočil, da bo "logika civilizirane" države prevladala nad "golo silo".

"Narod, ki trdno verjame v pravičnost svoje poti, bo uporabil vse svoje zmogljivosti in sposobnosti za zaščito svojih pravic in legitimnih interesov," je dodal v objavi na omrežju X.

Grožnja ameriškega predsednika kaže na njegovo namero, da stori vojne zločine, pa je danes opozoril iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani. "Predsednik ZDA je ponovno uporabil besede, ki niso le globoko neodgovorne, ampak tudi zelo zaskrbljujoče," je dejal Iravani. Dodal je, da Trumpova izjava "odkrito razkriva njegovo namero, da stori vojne zločine in zločine proti človeštvu".

Zaskrbljenost spričo groženj ameriškega predsednika je medtem izrazil prvi mož ZN Antonio Guterres, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Generalni sekretar je zelo zaskrbljen zaradi izjav, ki smo jih slišali včeraj in ponovno danes zjutraj, izjav, ki nakazujejo, da bo morda celoten narod ali celotna civilizacija morala nositi posledice političnih in vojaških odločitev," je dejal njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Kuvajtsko notranje ministrstvo je državljane in prebivalce Kuvajta pozvalo, naj kot previdnostni ukrep v sredo med polnočjo in 6. uro zjutraj po lokalnem času ostanejo doma.

Spomnimo, Trumpov ultimat za doseg dogovora se izteče ob 20. uri zvečer po vzhodnoameriškem času, kar je ob tretji uri zjutraj v Kuvajtu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojih objavah vse bolj jezen, prostaški in žaljiv, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo, da so napadi na civilno infrastrukturo vojni zločin. Kaj o Trumpovih napovedih pravijo analitiki?

Več preberite v prispevku Blef ali grožnja z genocidom. Kaj o Trumpovih napovedih pravijo analitiki?

Po najnovejših podatkih sledenja pomorskega prometa podjetja Kpler, ki jih navaja BBC, je Hormuško ožino od petka prečkalo najmanj 45 komercialnih ladij.

Podatki kažejo, da je od izbruha vojne 28. februarja ožino za izvoz nafte in plina uporabilo 324 plovil.

Največji dnevni promet je bil zabeležen prav 28. februarja, ko je ožino prečkalo 31 ladij. Pred vojno je povprečje znašalo približno 100 komercialnih plovil na dan.

"Samo predsednik (Donald Trump) ve, kakšno je stanje in kaj bo storil," je danes v odgovoru na poizvedovanje francoske tiskovne agencije AFP, ali je Trump pripravljen proti Iranu uporabiti jedrsko orožje in ali drži poročanje nekaterih medijev, da je Teheran prekinil neposredno komunikacijo z ZDA, povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

V New Yorku so članice Varnostnega sveta (VS) ZN razpravljale o resoluciji za ponovno odprtje Hormuške ožine.

Resolucija, ki jo je predlagal predsedujoči VS, Bahrajn, po pisanju BBC "odločno spodbuja" države članice, naj "v skladu z okoliščinami uskladijo obrambna prizadevanja", da bi prispevale k zagotavljanju varnosti plovbe skozi ožino.

Rusija in Kitajska sta vložili veto na osnutek resolucije. Enajst držav je glasovalo za, dve članici sveta, Pakistan in Kolumbija, pa sta se vzdržali.

Po tednih pogajanj je bil osnutek omiljen: sprva je bil uvrščen pod poglavje, ki dovoljuje uporabo vojaške sile, nato so to poglavje odstranili, formulacijo "pooblašča države, da uporabijo vsa potrebna obrambna sredstva" pa so na koncu nadomestili z besedilom, ki zgolj močno spodbuja obrambna prizadevanja, še piše BBC.